Vodnik po potrebščinah

Najpogosteje se boste srečali s sliko, ki je na platnu, najpogosteje boste tudi slišali „olje na platnu“, ko je govora o slikarstvu, vendar to ne pomeni, da je to edina možna podlaga za oljne in akrilne barve. Res je, da je najbolj priljubljeno, razlog za to pa sta njegova trajnost in vzdržljivost, enostavnost pri transportu in razstavljanju. Vendar pa so med slikarji tudi takšni, katerih način dela zahteva drugačno podlago, takšni, katerih idej ne zadovolji ravna površina preproste oblike, nekateri pa preprosto želijo ustvarjati dela, ki izstopajo po tem, da se nahajajo na nenavadnih materialih.

Ne glede na to, na čem se nahaja, ima slika nalogo, da traja. Da bi to trajnost zagotovili, je pomembno, da upoštevamo vsa pravila, povezana s samim slikanjem, še pomembneje pa je upoštevati pravila o pripravi podlage in o tem, katere podlage so sploh primerne, da na njih nastane slika. Nepravilno pripravljena površina lahko privede do majhnih težav, kot je matiranje barve, kar je posledica preveč vpojne podlage, kar boste opazili že med delom, lahko pa privede tudi do pokanja in luščenja barvnih slojev, kar je resna težava, ki je ne boste mogli preprosto rešiti. Najverjetneje se sploh ne bo pokazala med procesom slikanja, temveč vam bo dovolila, da sliko dokončate, pojavila pa se bo nekaj mesecev ali celo nekaj let kasneje.

Slikanje na lesu

Da so med vami prav takšni, ki bi želeli eksperimentirati, izstopiti iz klišejev in slikati na pokrovih lesenih škatel, stiroporju ali kamnu, pa niste prepričani, ali je to v redu in kateri material potrebuje kakšno pripravo, zanesljivo vemo, ker ste nam o tem pisali. Potrudili se bomo odgovoriti na vaša vprašanja in vas ob tem spomniti na še nekaj pomembnih korakov pri izbiri in pripravi slikarske podlage. Za platnom je najbolj priljubljen nosilec slike prav les, zato si zasluži največ pozornosti in bo danes prav on tema.

Lesena podlaga je lahko v različnih oblikah — kot deska iz masivnega lesa ali alternative v obliki lesonita, MDF-a in iverice, ki jih je lažje najti in so finančno ugodnejše. Prav tako je lahko nosilec vaše slike lesena plošča, ki bo stala samostojno, ali pa bo slika del pohištva (pogosto se poslikava pokrov lesene škatle, ure ali stoli). Predvsem morate les pametno izbrati — če želite slikati na klasični deski, mora biti ta suha in zaželeno je, da je s posebno tehniko sestavljena iz več kosov, da se sčasoma ne bi krivila. Takšne deske boste na trgu našli predvsem kot deske za ikone.

Ko imate potrebno dimenzijo, je najbolje, da čez les ali eno od plošč prilepite kos oprane bombažne/lanene tkanine s pomočjo lepila za les ali enega od akrilnih gel medijev, pri čemer strogo pazite, da med lesom in platnom ne ostanejo ujeti zračni mehurčki. Z lepljenjem platna ste zagotovili stabilnost podlage in se izognili morebitnemu pokanju slojev barve zaradi delovanja lesa. Platno, ki ste ga prilepili, lahko po tem, ko se posuši, obravnavate tako, kot bi obravnavali platno, napeto na lesen okvir – premažite ga s slojem lepila za les ali akrilnega veziva, nato pa nanesite še nekaj tankih slojev temeljnega premaza/gessa, pri čemer pustite, da se vsak posuši pred nanosom naslednjega, ob brušenju z najfinejšim brusnim papirjem, če želite izjemno gladko podlago. Na tako pripravljeni deski lahko slikate s tempero, akrilnimi ali oljnimi barvami.

Dekoriranje lesenih površin

Seveda, ko želite poslikati dele lesenega pohištva, platno ne more biti rešitev. V teh primerih niti ni potrebno, saj se večinoma poslikajo manjše površine ali pa se barvni sloji pojavljajo le mestoma. Tisto, na kar je treba v teh primerih paziti, je sam les.

Ker pogosto želimo preurediti kos starega pohištva, bi moral biti prvi korak pri pripravi lesene površine v tem primeru preverjanje, ali ima plesen in gobe, ter njihovo odstranjevanje z alkoholom ali kisom. Prav tako preglejte, ali so na njem sloji stare barve, ki so popokali in se luščijo — te bi bilo treba čim bolj podrobno odstraniti s špohtlom, saj bodo prej ali slej odpadli, zato ne tvegajte, da bi čez čas z njimi odpadel tudi del vaše poslikane dekoracije, v katero ste vložili čas in energijo. Nato bi bilo treba vse obdelati z brusnim papirjem, da bi prehode med deli, kjer je še barva, in tistimi, kjer je barva odpadla, naredili gladke, nato pa je nujno odstraniti ves prah s čopičem ali raztopino vode in detergenta, če so obloge resnejše.

Ko imate pred seboj čisto in popolnoma suho leseno površino, morate preveriti tudi, ali je bil les že prej s čim obdelan, ali ima sloje barve ali laka in ali so to barve na akrilni osnovi ali na osnovi olja in topil. Vodite se po pravilu, da preko akrilnih barv lahko slikate s katerimi koli drugimi barvami, vendar preko barv na osnovi olja ni priporočljivo slikati niti nanašati izdelkov na akrilni in vodni osnovi, ker se lahko z nje luščijo. Če starih slojev ni, lahko že začnete s poslikavo z akrilnimi barvami — površine torej ni treba premazati s temeljnim premazom, če želite ohraniti barvo in vidno strukturo samega lesa, vendar jo morate po koncu zaščititi z lakom. Druga varianta je, da nanesete temeljni premaz v enem ali več slojih (kar je odvisno od prekrivnosti barve in tega, kako gladka želite, da je površina), nato pa lahko nanesete akrilno barvo v odtenku, ki ga potrebujete, in slikate z oljnimi ali akrilnimi barvami.

Preberi več na našem blogu

• Kako izbrati slikarsko platno
• Ali je lakiranje slik nujno?
• Butter pasta vs. strukturna pasta — umetniške teksture
• 5 razlogov, zakaj je bolje slikati z akrilnimi kot z oljnimi barvami