Slikarske tehnike

Kaj je teorija barv? Kako je nastal barvni krog?

Piše: Jasmina Stojanović, akademska slikarka

Ko prebereš ta zanimiva dejstva o barvah, se bo tvoj pogled nanje morda spremenil... Verjamemo, da bo slikanje zate postalo še bolj privlačno!

Poznaš teorijo barv in barvni krog?

Isaac Newton je barvni krog izdelal davnega leta 1706. Newton je s svojim znamenitim poskusom z lomljenjem svetlobe skozi prizmo pojasnil, da je barva pravzaprav lastnost same svetlobe in da ni značilnost predmeta. To bi pomenilo, da predmeti nimajo svojih barv. Ko svetloba pade na predmet, ta del svetlobe absorbira, del pa odbije, in do očesa pridejo le tiste „barve“, ki so odbite. Zanimiva je teza, da sploh ni nujno, da svetlobo iste barve vsak od nas vidi enako. Če razmišljamo v tej smeri, pridemo do zaključka, da svet v percepciji dveh ljudi morda ne izgleda enako...?

Vijolična — kraljevska barva?

Perzijski kralj Kir Veliki je za svojo kraljevsko obleko izbral vijolično tuniko. Nekateri rimski cesarji so navadnim državljanom pod grožnjo smrti prepovedali nositi vijolična oblačila. Vladarji v Bizancu so nosili vijolična oblačila in svoje edikte podpisovali z vijoličnim črnilom. Zakaj? Vijolična barva je bila stoletja na voljo le v feničanskem mestu Tir, pridobivali pa so jo iz posebne vrste polža. Treba je bilo razbiti lupino polža, zbrati sluz vijolične barve in jo za določeno časovno obdobje izpostaviti soncu. Za samo en gram barve je bilo potrebnih približno 9.000 polžev. Bila je tako redka, da je bila vredna skoraj toliko kot zlato.

Dolga tradicija se je nadaljevala tudi v srednjem veku, zato je na velikem številu slik mogoče videti vladarje in kralje z oblačili, ki imajo vsaj kakšen vijoličen detajl. Frankovski kralj Karel Veliki je bil za cesarja kronan v vijoličnih oblačilih, v srednjem veku pa je zaradi težav z dobavo odtenka kraljevske vijolične barve papež Pavel II. leta 1464 izdal odlok, s katerim se kardinalom barva oblačil spremeni iz vijolične v današnjo rdečo, nižji sloji duhovščine pa so nosili vijolično, vendar v precej cenejših odtenkih, ki so bili dostopni — kar je kot pravilo ostalo do danes. Barva je postala dostopna vsem šele leta 1850, ko so na trg prišle prve sintetične barve.

Kaj je kromoterapija?

Terapija z barvami [hroma (gr.) — barva].

Ali verjameš, da lahko nekatere barve pomagajo našemu telesu, da se samo ozdravi? Kromoterapija nas prepričuje, da barve vplivajo na naše razpoloženje, na fizično in psihično stanje ter s tem na naše zdravje. To prepričanje izvira še od staroegipčanskih zdravnikov.

Na primer:

• Vijolična — pomirja in zdravi stres ter nespečnost
• Bela barva deluje kot pomirjevalo
• Intenzivno modra zdravi depresijo
• Rumena spodbuja prebavo in povečuje apetit

Če si se spraševal, komu je prvemu prišlo na misel, da zmeša dve barvi — grški filozof Platon je bil pravzaprav prvi, ki je odkril, da se z mešanjem dveh barv lahko dobi tretja. Danes se nam to zdi povsem običajna stvar, a če se vrnemo mnogo let nazaj in se spomnimo, da so včasih vsako barvo pridobivali iz suhega pigmenta, pigmente pa pridobivali z dolgimi in zahtevnimi postopki, sploh ni čudno, da je bilo potrebnih toliko časa, da so razumeli mešanje barv.

Človeško oko razlikuje največ odtenkov zelene barve. To je verjetno eden od razlogov, zakaj imamo v ponudbi barv največ zelenih odtenkov. In to je razlog, zakaj so očala za gledanje v temi prav zelene barve.

Preberi še več na našem blogu

• 5 trikov, kako ne zapravljati barv za slikanje
• 12 nasvetov za začetnike — kako začeti s slikanjem z akvareli
• Koliko pravzaprav veš o akvarelni tehniki?